Pri sklepanju in odpovedovanju pogodb o dolgoročnem sodelovanju je treba ravnati posebej skrbno
Zavarovalni zastopnik, ki je več let kot s.p. pogodbeno sodeloval z zavarovalno agencijo, pripoveduje: “Ko sem prišel na sedež zavarovalne agencije, sta me tam čakala lastnik in njegov odvetnik. Zahtevala sta, da podpišem aneks k pogodbi o sodelovanju, ki je bil na mizi. Takoj. Zaradi pritiska in groženj sem podpisal”.
Zavarovalni zastopnik se je s podpisom listine odpovedal pravici do provizij, ki bi mu šle iz naslova že sklenjenih zavarovalnih pogodb. Podpisal je s slabim občutkom. Naslednji dan mu je bilo jasno, da je dogovor zanj neugoden. Čeprav bi zavarovalna agencija uveljavljala pogodbeno kazen, dogovorjeno za primer kršitve konkurenčne klavzule, s čimer je “grozila”.
Pri sklepanju pogodb o dolgoročnem sodelovanju, pa tudi pri sklepanju aneksov k tem pogodbam, pri vsakršnem urejanju pravic in obveznosti iz dolgoročnih razmerij in, ali morda še posebej, pri izjavah glede prenehanja dolgoročnih pogodb, je treba ravnati posebej skrbno.
“Se mudi” je pri pogajanjih praktično vedno oblika pritiska. Zahteva, da se pogodba, aneks ali izjava podpiše takoj, pa je znak za rdeč alarm.
S prenagljenim ravnanjem si lahko nakopljemo nepotrebne obveznosti, se odpovemo svojim pravicam, ali pa si vsaj zakompliciramo situacijo do te mere, da se je treba spustiti v zahtevne in glede izzida nepredvidljive sodne postopke. Pri zastopniških pogodbah je pri nekaterih dejanjih res treba paziti, da se opravijo znotraj določenih rokov, ker sicer stranka izgubi pravice. Vedno pa je dovolj časa, da se posvetujete z odvetnikom, ki se na stvar spozna.
Comments are closed