»Se že mudi z odškodninskim zahtevkom«? se neredko vpraša stranka, poškodovana v prometni nesreči (oškodovanec, oškodovanka). Takšna skrb je seveda povsem na mestu. Kdaj je torej pravi čas za vložitev odškodninskega zahtevka na zavarovalnico?
Ne prekmalu
Odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih poškodb praviloma ne gre uveljavljati takoj po prometni nesreči. Tedaj namreč še ne vemo, kolikšna nematerialna škoda je oškodovancu nastala oziroma mu bo nastala. Koliko strahu bo oškodovanec trpel v zvezi z zdravljenjem in glede izida zdravljenja. Kakšne bolečine bo trpel in kakšne nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem bo imel. In pa, ali bo poškodba pustila trajne posledice, zaradi katerih bo trpel duševne bolečine. Vse to je pravno priznana škoda, ki takoj po nesreči praviloma še ni znana. Vrsta in obseg nastale škode sta znana z zaključkom zdravljenja. Zaključek zdravljenja je tako trenutek, ko je treba uveljavljati odškodninski zahtevek za nematerialno škodo.
In ne prepozno
Ko je zdravljenje zaključeno, začne teči 3 letni zastaralni rok. Tudi po izteku tega roka bi zavarovalnica odškodnino za nematerialno škodo, ki oškodovancu pripada, lahko veljavno izplačala; lahko pa se zahtevkov oškodovanca tudi učinkovito ubrani z ugovorom zastaranja. Resnica je, da zavarovalnice ugovor zastaranja hladnokrvno uveljavljajo, ne glede na okoliščine. Torej: ko je zdravljenje zaključeno, je treba odškodninski zahtevek uveljavljati brez obotavljanja!
Nadvse pomembno torej je, kdaj je zdravljenje zaključeno. Oziroma kdaj se šteje, da je zdravljenje zaključeno. Pravna praksa je glede tega oblikovala posebna pravila. Posebna pravila veljajo tudi glede materialne škode (škoda na stvareh, stroški v zvezi z zdravljenjem, izguba dohodka v času bolniške in podobno).
Po nasvet brez odlašanja!
Zato prav ravna oškodovanec oziroma oškodovanka, ki po prometni nesreči čim prej pride po nasvet. Tako se izogne pastem, ki jih zavarovalnice dobro poznajo in seveda uporabljajo.
Comments are closed