Bil je lovec. Imel je majhnega lovskega psa. Starega dobro leto. Nekega dne se je z njim odpravil v gozd, vendar ne na lov. Jeepa je parkiral na gozdni jasi in psička privezal ob blatnik vozila. Nato je odšel po opravkih. Od bližnje hiše sta pritekla velika psa. Lovec je zaslišal presunljivo cviljenje in je stekel nazaj k avtomobilu. Videl je, kako sta si velika psa podajala njegovega psa, ga metala v zrak. Nato sta pobegnila. Lovec je hudo poškodovanega psička odpeljal na veterinarsko kliniko. Tam so si ga nekaj dni prizadevali ohraniti pri življenju, vendar zaman. Psiček je poginil. Lovec je ostal brez psa in z visokim računom za veterinarske storitve. Odpravil se je k lastniku velikih psov in mu rekel, glej, takšne stroške sem imel, tega ne zmorem, mi boš povrnil. Lastnik velikih psov je najprej na to pristal. Kasneje pa je razmišljal – zakaj bi jaz kril vso škodo? Saj si je vendar kriv lovec sam. Če ne bi psa nekje privezal ob blatnik vozila in ga zapustil, se kaj takega pač ne bi zgodilo. In je lastnik velikih psov svoje razmišljanje predstavil lastniku poginulega kužka. Lovec pa teh razmišljanj – hja, recimo, ni ravno dobro sprejel. In ko so bile strasti že močno razgrete, je lastniku velikih psov prišlo na pamet. Da zavarovanja, ki jih je sklenil, morda krijejo tudi škodo, ki jo tretjim osebam povzročijo njegovi psi.
Zavarovanje stanovanjskih premičnin (stanovanjske opreme) običajno vključuje kritje odgovornosti zasebnika in s tem praviloma tudi kritje škod, ki jih povzroči pes.
Kolikor so podane predpostavke odškodninske odgovornosti, je imetnik psa odgovoren za škodo, ki jo pes napravi. Če ima imetnik psa sklenjeno zavarovanje proti odgovornosti, se škoda lahko krije iz tega zavarovanja. Zavarovanja odgovornosti zasebniki običajno posebej ne sklepamo. Sklepamo pa zavarovanja stanovanjskih nepremičnin (hiš, stanovanj) in stanovanjskih premičnin (stanovanjske opreme). Kritje odgovornosti zasebnika je praviloma že vključeno v zavarovanje stanovanjskih premičnin – do neke določene višine. Kritje navadno zadošča za škode, ki jih utegne napraviti pes, ki napade osebo ali drugo žival. Možno sicer je, da katera od zavarovalnic iz zavarovalnega kritja izrecno izključi škode, ki jih povzroči pes, ali pa kritje omeji. Tako npr. nekatere zavarovalnice iz kritja izključujejo škode, ki jih napravijo določene vrste psov, ki štejejo za bolj nevarne. Druge pa kritje pogojujejo s tem, da pes napravi škodo v hiši oziroma nekaj metrov od hiše. Konkretna določila, ki omejujejo kritje za škodo, ki jo napravi pes, so v splošnih pogojih, ki so del zavarovalne pogodbe.
Zavarovalnica se pri zavarovanju odgovornosti zaveže tudi, da bo zavarovanca branila pred morebitnimi neutemeljenimi ali pretiranimi zahtevki. Prepustite reševanje zadeve zavarovalnici.
Kako naj ravna lastnik psa, ki povzroči škodo? Osebi, ki je utrpela škodo naj sporoči, pri kateri zavarovalnici ima sklenjeno zavarovanje proti odgovornosti in številko zavarovalne police. Tudi sam naj zavarovalnici prijavi, da je prišlo do škodnega primera. Prepir o tem, ali je “naš” v resnici kriv in ali je in koliko je prispevala druga stran, ni potreben. Reševanje primera se zaupa zavarovalnici, ki je prevzela rizik odgovornosti in je za reševanje tovrstnih primerov strokovno usposobljena.
Kako pa naj ravna oseba, ki ji je bila povzorčena škoda? Ki jo je napadel, ugriznil, poškodoval pes? Ali oseba, kateri je tuj pes poškodoval psa, ali napadel drugo žival? Ta naj se obrne na odvetnika. Z veseljem bomo svetovali in za oškodovanca od odgovornostne zavarovalnice pridobili najvišjo možno denarno odškodnino.
Imetnik velikih psov iz naše zgodbe ni imel le eno, temveč kar dve polici zavarovanj stanovanjske opreme, ki sta vključevali tudi kritje odgovornosti.
Hvala Urošu Merniku, Zavarovalnica Sava d.d., za fotografijo prisrčnega Lumpija.
Lumpi
Comments are closed