Na nedavnem potovanju po Madeiri so, poleg divje narave in bujnega rastja, mojo pozornost pritegnile tudi posebnosti, povezane s tem, s čimer se poklicno ukvarjam – z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov žrtev prometnih nesreč.
Sodobne ceste in številni predori omogočajo turistu, da hitro in enostavno pride iz enega na drug konec otoka. Dobra cestna infrastruktura je bila menda zgrajena s pomočjo sredstev Evropske unije. Vozni park sestavljajo manjša vozila – Clio, C3, Smart, v glavnem novejša, vozi pa se okoli tudi nekaj katrc. To ne preseneča, saj je Madeira otok sredi Atlantika, ki po dolžnini meri vsega 50 km.
Posebej pa pritegne pozornost velika previdnost in obzirnost voznikov motornih vozil do pešcev.
Za naše razmere nenavadno dogajanje sem večkrat opazovala pred trgovskim centrom Forum v Funchalu. Gre za situacijo z dvema zaporednima prehodoma za pešce, ki je sicer dobro pregledna. Voznik, ki se je približal prehodu za pešce in je kjerkoli zaznal pešca, je vozilo ustavil pred črto. Tudi v primeru, če je bil pešec od cestišča in prehoda za pešce še zelo oddaljen. In tudi v primeru, kadar pešec ni dajal nikakršnih znakov, da namerava prečkati cesto. Voznik v takšnih primerih ni le zmanjšal hitrosti, ampak je praviloma vedno ustavil avto. In čakal. Čakal. Čakal. Dokler pešec ni prečkal ceste ali pa se oddaljil, tako, da ni bilo nobenega dvoma več, da na vozišče ne bo stopil.
Ni mi znano, kakšen je razlog za izjemno previdnost voznikov, ki sem ji bila priča na Madeiri. Je pa posebej previdno ravnanje voznikov do pešcev na mestu.
Avtomobilist in pešec imata kot udeleženca v cestnem prometu izrazito različno moč.
Pravo to dejstvo upošteva. Šteje, da zaradi teže, moči in motornega pogona avtomobil predstavlja povečano škodno nevarnost za okolico. Za škodo, ki je povzročena pešcu s premikajočim avtomobilom zato voznik oziroma imetnik avtomobila odgovarja objektivno. Kar pomeni – ne glede na krivdo.
Tudi v primeru, ko bi pešec ravnal neskrbno oziroma s svojim ravnanjem izpolnil znake cestno prometnega prekrška, je upravičen do odškodnine za škodo, ki mu je nastala.
Kadar k nastanku škode prispeva nepravilno oziroma neskrbno ravnanje pešca, se avtomobilista sicer delno oprosti odškodninske odgovornosti. V celoti pa se avtomobilist odgovornosti za škodo, ki jo povzroči pešcu, lahko razbremeni le povsem izjemoma.
Predvideti je treba, da bo pešec, ki hodi po pločniku, morda stopil na vozišče, da bo pešec, ki v križišču čaka na zeleno, morda preuranjeno stopil na prehod za pešce, da utegne prečkati cesto izven prehoda za pešce, ne da bi se v zadostni meri prepričal, ali to lahko varno stori, in podobno. Skrajno skrbno mora voznik še posebej voziti tam, kjer je možnost takšnih dogodkov povečana – ko vozi mimo šol, gostiln, trgovskih centrov in podobnih lokacij.
Posebna pozornost velja prehodom za pešce. Na prehodih za pešce gre pešcem absolutna prednost. Avtomobilist se je dolžan prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki približevati s potrebno previdnostjo in s takšno hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrozil pešce.
Po delu ceste, ki pelje skozi ali iz trgovskega središča, kjer si drug za drugim sledi več prehodov za pešce in je promet še dodatno umirjan z grbinami, kot pri trgovskem centru v Funchalu – na sliki, ali pa na primer pri nas v Ljubljani skozi BTC, je potrebna in pravilna zgolj skrajno previdna vožnja s prilagojeno hitrostjo.
Comments are closed