Zavarovalni posrednik ni zastonj

Ste dovolj skrbni pri najemanju in odslavljanju zavarovalnih posrednikov? 

Zavarovani posrednik je posrednik, ki opravlja storitve posredovanja pri sklepanju zavarovalnih pogodb. Za razmerje med zavarovalnim posrednikom in naročnikom njegovih storitev se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika o posredniški pogodbi ter specialne določbe Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1). Najbolj posebna med temi je določba 554. člena ZZavar-1, ki govori o proviziji zavarovalnega posrednika in sicer:

Zavarovalni posrednik nima pravice od zavarovalca zahtevati plačila provizije oziroma kakršnega koli drugega plačila, če ni s posredniško pogodbo, sklenjeno z zavarovalcem, izrecno pisno drugače dogovorjeno.

Storitev zavarovalnega posrednika praviloma plača zavarovalnica in to v višini, ki je dogovorjena med posrednikom in zavarovalnico. Z vidika naročnika storitve, praviloma so to gospodarske družbe in subjekti javnega prava, ustvarja 554. člen ZZavar-1  iluzijo, da so storitve zavarovalnega posrednika zastonj. Posrednik pripravi posredniško pogodbo in stranki ponudi v podpis pooblastilo, s katerim bo pred zavarovalnico oziroma zavarovalnicami izkazoval, da opravlja posredniški posel za to stranko. V posredniški pogodbi praviloma ne bo govora o plačilu, ali pa bo pisalo, da storitev plača zavarovalnica. Odločitev za najem zavarovalnega posrednika se zato zdi lahka. Odločitev  je še lažja zato, ker se zdi, da naročnik do posrednika nima prav nobenih obveznosti. ZZavar-1 namreč določa samo obveznosti posrednika do zavarovalca, ne govori pa izrecno, da bi imel zavarovalec kakšne obveznosti do posrednika. Razširjeno je celo mišljenje, da je normalno in pravilno postopanje naročnika, ki mu posrednik iz tega ali drugega razloga ne ustreza več in z njim ne želi več sodelovati, da s posrednikom enostavno preneha komunicirati.

»Mi s tem nimamo nič. To je vse med njimi.«

Pa je res tako?

Nikakor ne.

Razmerje med naročnikom storitve zavarovalnega posredovanja in zavarovalnim posrednikom je dvostransko razmerje. Pravice in obveznosti so določene s pogodbo o zavarovalnem posredovanju, ki jo pripravi posrednik in lahko v praksi nosi tudi kak drug naslov (pogodba o sodelovanju, pogodba o optimizaciji rizikov ipd.). Narava stvari je takšna, da bo posrednik s pogodbo poskušal zaščititi svoje interese; na naročniku pa je, da ponujen dogovor skrbno pregleda, premisli, kaj je pravzaprav vsebina ponujenega dogovora, ali so določila predlagane pogodbe sploh dopustna , ali so pravice in obveznosti pogodbenih strank uravnotežene, skratka – ali je vsebina pogodbe ustrezna.  Sklepanju pogodbe o zavarovalnem posredovanju je treba posvetiti vso skrbnost. Skrbno pa je treba ravnati tudi pri odpovedi pogodbe o posredovanju (preklicu naročila, pooblastila) oziroma pri menjavi posrednika.

Naročnik, ki meni, da nima nobenih dolžnosti do zavarovalnega posrednika, se zlahka znajde v gospodarski pravdi, kjer bo tipično zatrjeval : mi s tem nismo imeli nič, to je bilo vse »med njimi«. Tožbeni zahtevki iz naslova kršitev pogodbe o zavarovalnem posredovanju pa znajo biti visoki.

Ker  zavarovalni posrednik – ni zastonj.