O tem, da nismo tako bogati, da bi si lahko privoščili poceni nakupe.
Navado sem imela, da sem se tu in tam sprehodila po trgovini z oblačili. Ne nujno z namenom nakupa, ampak zato, ker me je ta ritual raztresel in sprostil. Na primer, hiter prelet Galerije Emporium po zahtevni sodni obravnavi.
To je bilo pred izbruhom epidemije. V dobrem letu dni ukrepov, povezanih s korono, sem se teh preletov odvadila. Pogledam pa kaj s podobno temo na internetu. Tako sem pred dopustom naletela na posnetek, v katerem angleško govoreča ženska s severnjaškim izgledom in naglasom damam odsvetuje, da bi kupovale v Zari. Predočila je več razlogov, zakaj ne Zara: ker je dostikrat slabo zašito, da nemarno že izgleda in se potem tudi hitro spara; ker vzorci, z izjemami, niso nevem kaj in ker suknjiči sicer lepo izgledajo, a ko jih oblečeš, se ne gibljejo s telesom.
Pomislila sem – saj to je vse res, ampak… Sem sicer pristaš trajnostne mode, vendar mi je bila tudi Zara čisto simpatična. Res je marsikaj slabo zašito in se hitro strga, ampak design je moderen in svež. Lani so presenetili z eksplozijo prekrasnih barv. Tudi letos imajo en model dolge srajčne obleke s pisanim vzorcem, ki so ga punce in ženske razgrabile, vidiš ga v vsakem mestu. Predvsem pa je Zara poceni. Gre za modo, ki je dosegljiva tudi mladim in drugim, ki si sicer težko kaj dosti privoščijo. Tudi sama sem tu in tam kaj kupila. Nazadnje sem pred odhodom na dopust pri njih kupila torbico. Iskala sem manjšo torbico v barvi konjak, ki jo je mogoče kombinirati z vsem. In tam je bila, ravno prav velika, prikupna, brez odvečnih detajlov, samo elegantna sponka v barvi zlata spredaj. Res ni bila v naravnem materialu, a potrebovala sem jo za poletje, za plažo, ko smo namazani z različnimi kremami in olji za sončenje, ki jih naravni materiali žal vpijajo; v konkretni situaciji se je tako celo sicer neželjen material kazal kot prednost! Torbica je bila lahka in prijetna na otip. Pogledala sem notranjost in ugotovila, da nima nobenih žepov in sem pomislila, res neugodno, saj imam stvari v torbici rada pospravljene po predalčkih, da ne brskam preveč, pa kakšen predalček z zadrgo je tudi nujnost. Ampak vse morebitne pomisleke sem odrinila v trenutku, ko sem ugledala listek s ceno: 14 EUR.
Potem se je zgodil Hvar. Oziroma For, kot mu tam pravijo.
Hvar je čudovit otok in tudi mesto Hvar je prekrasno s svojimi zgodovinskimi stavbami, uličnim vrvežem in z dih jemajočimi plovili, ki so tam zasidrana. Pač pa samo mesto Hvar nima neke posebne plaže. Turisti se zato hodimo kopat okoli po otoku, lepih zalivčkov je v izobilju. Sama grem najraje na otoke v bližini Hvara, ki se imenujejo Paklenski otoki (Pakleni otoci). Narava je izjemno lepa, poseben čar pa predstavlja tudi vsakodnevna pot s čolni na te otočke in nazaj.
In tako sem že prvi dan dopusta z veseljem skočila na enega od teh čolnov, ki vozijo na otoke. Videla sem, da bo vsak čas odpeljal, zato sem se podvizala. Z eno nogo sem se odrinila od pomola, druge pa verjetno še nisem položila na čoln, ko se je torbica odprla in je iz nje nekaj zdrsnilo. Slišala sem, da je kratko zažvenkljalo, ko se je stvar odbila od vročega kamnitega pomola, nato je padla v vodo, pod tam privezane čolne. V delčku sekunde sem pomislila – očala… cca 180 EUR okvir in 180 EUR stekla z noro dioptrijo… ne, ne očala, očala so na nosu… huje, mnogo huje… groza!
Iz torbice mi je zdrsnil telefon.
Tako, kot so Zarine obleke slabo zašite, je imela torbica šibak in nezanesljiv mehanizem zapiranja. Ki se je ob skoku odprl, telefon pa je iz edinega predala te lahke torbice z lahkoto zdrsnil ven. O tem, koliko stane telefon te vrste, ne bom razpravljala. Bolj pomembno je to, da telefon danes ni samo telefon, uporabljamo ga v razne namene. Sodoben telefon nam res poenostavi in olajša življenje. A samo, če je v funkciji, ne pa tudi, če se potaplja na Hvaru. Moj telefon je bil konkretno tudi ključ od avta.
Nauk zgodbe? Ljudje dostikrat poskušajo oziroma poskušamo prihraniti na mestih, kjer bi bilo treba investirati v kvaliteto ali v varnost in si pridobiti najboljši možen proizvod oziroma strokovno opravljeno storitev. Ali pa nas premotijo drugi, manj pomembni dejavniki, kot v konkretnem primeru lep videz in nizka cena. Potem pa nas, na koncu, drago stane.
Glede na področje svojega profesionalnega delovanja bi vas vprašala: imate sklenjeno zavarovanje, ki vam nudi ustrezno varnost? Ali pa vsako leto razmišljate predvsem o tem, kako bi čim bolj zmanjšali ta nebodigatreba izdatek? Ste morda avtomobilist, pa nimate sklenjenega zavarovanja AO+, ker to pač ni obvezno? Ali pa ste morda motorist in podobno razmišljate? Ali še huje, iz kleti ste po mnogih letih izvlekli zaprašen motor, ki ni ne zavarovan ne registriran in se pognali po cesti, ker ste želeli ponovno čutiti življenje in veter v laseh…? Primeri, ko pride do nesreče, pa ni ustreznega zavarovalnega kritja, so dvojno tragični. Če ste “šparali” pri avtomobilskem zavarovanju, pokličite zavarovalnega zastopnika.
Če pride do zavarovalnega primera in še zlasti, če pride do nesreče, ki ima za posledice telesne poškodbe in psihične travme, pa se obrnite na zaupanja vrednega odvetnika, ki se s tem ukvarja. Ne poskušajte sami. Čeprav bi vas morda zavarovalnica k temu nagovorila v smislu, “pri nas dajemo enake odškodnine tistim, ki pridejo z odvetniki in tistim, ki pridejo brez”. To preprosto ne drži in ne more držati. To ne drži niti takrat, kadar temelj odgovornosti ni sporen, to je, kadar za zavarovalnico ni sporno, da je za škodo, ki vam je nastala na primer v prometni nesreči, v celoti odgovoren njihov zavarovanec. Pri žrtvah prometnih nesreč in raznih drugih škodnih dogodkov odvetnik razišče, kakšne pravno priznane vrste škode so oškodovancu nastale, kaj se torej da uveljavljati, ter kakšen je obseg nastale škode, kar predstavi zavarovalnici v ustreznem odškodninskem zahtevku. Laična vloga oškodovanca, na obrazcu zavarovalnice, tega ne more nadomestiti. Kot povem svojim strankam, zavarovalnica je gospodarska družba, a postopa po načinu uradniškega delovanja in bo plačala samo tisto, kar bo določno zahtevano in jasno dokumentirano (dokazano). Odvetniki nadalje tudi strokovno ocenimo, ali poravnalna ponudba zavarovalnice ustreza, ter v nasprotnem primeru ukrepamo z nadalnjimi postopki, pred zavarovalnico ter po potrebi v drugih izvensodnih in sodnih postopkih, da oškodovanec pride do ustrezne denarne odškodnine.
Tik pred dopustom sem zaključila eno od odškodninskih zadev, kjer sem uveljavljala odškodninski zahtevek za oškodovanca, ki je bil poškodovan v prometni nesreči kot sopotnik. Povprašala sem ga, ali je njegov prijatelj, voznik avtomobila, ki ni bil povzročitelj prometne nesreče, že uveljavljal odškodninski zahtevek. Povedal je, da je prijatelj zahtevek pred zavarovalnico uveljavljal sam, češ, da se mu ni dalo hoditi okoli odvetnikov. Zavarovalnica mu je, ob podobnih poškodbah, ponudila bistveno nižjo odškodnino. In še njegov komentar: “naučil se je na trd način”.
Ne poskušajte sami. Niti, če ste zaposleni na zavarovalnici. Pravico imate do strokovnega uveljavljanja zahtevkov in izkušnje kažejo, da strokovno pomoč tudi potrebujete, enako, kot ostali oškodovanci.
Zara? Raje ne, hvala.
Comments are closed