SPREMEMBA RENTE

V odškodninskem pravu predstavlja denarna renta povračilo za škodo, ki jo v primeru telesne poškodbe ali okvare zdravja trpi oškodovanec zaradi izgube zaslužka, trajno povečanih potreb ter uničenih ali zmanjšanih možnosti za nadalnji razvoj in napredovanje. Pri izračunu rente gre za odločitev o bodoči škodi. O tej se odloča na podlagi predvidevanj, ocene o normalnem teku stvari, gledano iz perspektive škodnega dogodka.

Okoliščine, ki so bile upoštevane pri določitvi rente, se kasneje lahko spremenijo. Rentni upravičenec bo zatrjeval, da so nastopile okoliščine, ki utemeljujejo zvišanje rente. Rentni zavezanec bo zatrjeval, da so nastopile okoliščine, ki utemeljujejo znižanje ali odpravo rente. Pravni red možnost spremembe rente priznava. Pri tem je pomembno, da ni upoštevna vsaka sprememba okoliščin. Če bi bilo tako, bi se vsake toliko na novo pregovarjali glede višine rente. Predpostavke za spremembo pravnomočno prisojene rente določa 175. člen OZ:

• gre za spremembo okoliščin, ki jih je imelo sodišče pred očmi ob izdaji odločbe o renti;
• te okoliščine se pomembneje spremenijo.

Enako velja, če je bila renta določena s pogodbo (izvensodno poravnavo). Upoštevne so samo bistvene spremembe tistih okoliščin, na podlagi katerih sta obveznost plačevanje rente in njene višine določili stranki in nanje (tj. na spremembe teh okoliščin) ob sklepanju poravnave nista mogli računati.

V objavljeni sodni praksi najdemo primere, kjer je spremembo rente zahteval rentni upravičenec, tj. zvišanje rente. Uveljavljal je zahtevek po 175. členu OZ, zatrjeval je spremenjene okoliščine in je potem v pravdi pač uspel, ali pa tudi ne. Bolj občutljivi pa so primeri, ko gre odpravo ali za znižanje rente.

Sodišče v pravdnem postopku razsodi o višini rente na podlagi navedb in dokazov, predloženih s strani pravdnih strank. Sodišče mora temeljito obrazložiti, na čem temelji presoja o renti, ker bo takšna obrazložitev omogočila presojo o morebitnem kasnejšem zahtevku za spremembo pravnomočno prisojene rente. Tudi v primerih, ko se stranki v pravdi glede rente sporazumeta, je sodišče dolžno preučiti pravdno podlago; sodišče namreč ne sme dovoliti poravnave, ki bi nasprotovala prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (3. člen ZPP). Pravnomočna sodna odločba in sodna poravnava imata učinek res iudicata – stranke, na katere se nanaša, so jo dolžne spoštovati. Predstavljata tudi izvršilni naslov. Če rentni zavezanec ne bo plačal zapadlih obrokov rente ali bo izplačal manjše zneske, kot mu nalaga sodba oz. sodna poravnava, bo rentni upravičenec dosegel poplačilo v izvršilnem postopku.

Spremembo sodno določene rente je mogoče uveljaviti s sodno intervencijo. Predviden je poseben tožbeni zahtevek, ki omogoča strankam uveljavljati spremembo prisojene odškodnine: 175. člen OZ določa, da lahko sodišče na zahtevo oškodovanca za naprej poveča rento, lahko pa jo na zahtevo oškodovalca zmanjša ali odpravi, če se pomembneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe. Renta se lahko spremeni le za naprej. V sodni praksi ni sporno, da se sprememba rente priznava šele od vložitve tožbenega zahtevka dalje.

V mnogih primerih se renta vendarle ne določi v pravdi, temveč izvensodno, zlasti če je k plačevanju rente zavezana odgovornostna zavarovalnica. Zavarovalnica in oškodovanec se o renti dogovorita – skleneta pogodbo o poravnavi. Takšna poravnava sicer ni izvršilni naslov, vendar pa sta stranki dogovorjene obveznosti ravno tako dolžni spoštovati.

Kakšen pa je položaj v primeru, če rentni zavezanec nekega dne oceni, da so nastopile bistveno spremenjene okoliščine in preprosto preneha plačevati rento, oz. jo izplačuje v manjšem znesku, kot je bil dogovorjen z izvensodno poravnavo?

Dolžnost izpolnitve obveznosti (pacta sunt servanda) je eno temeljnih načel obligacijskega prava. Čeprav renta ni določena s sodno odločbo, temveč dogovorjena med strankami s poravnavo, rentnemu zavezancu nikakor ne pripada enostransko upravičenje do spreminjanja rente. Na dlani je, da v primeru, ko se renta plačuje na podlagi izvensodne poravnave, nepravilno ravna rentni zavezanec, ki na podlagi enostranske ocene o spremembi okoliščin preneha plačevati rento oz. plačuje manjši znesek od dogovorjenega. Gre za pogodbeno nedisciplino, za neizpolnitev pogodbene obveznosti, ki ga še vedno zavezuje.

Da bi prišlo do spremembe rente, je potreben nov dogovor med strankami. V primeru, da nov dogovor ni dosežen, pa je treba zahtevati spremembo rente po sodni poti: sodna praksa dopušča zahtevek na spremembo pogodbe (izvensodne poravnave) o renti z analogno uporabo 175. člena OZ (prej 196. člen ZOR).

Če se stranki o spremembi višine rente ne sporazumeta, bi moral rentni zavezanec zahtevati spremembo po sodni poti. Če rentni zavezanec ne vloži zahtevka za spremembo – znižanje rente, temveč enostavno preneha plačevati rento v višini, kot je bila dogovorjena, pa je rentni upravičenec tisti, ki bo primoran od rentnega zavezanca zahtevati plačilo že zapadlih premalo izplačanih zneskov rente v pravdi.

Kontakt:

Odvetnica Renata Jakopanec Levart
Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana
Tel. +386 1 236 16 27
renata.jakopanec@gmail.com